Poletje 2014

Tudi nam letos vreme ni prizanašalo. Na našem koncu sprva ni bilo padavin, tako da smo morali travo in vrtnine zalivati z vodo iz pipe, čeprav je hiša zraven potoka, ki pa je bil v tistem času praktično suh. No, najprej nas je v drugi polovici junija presenetila toča. Štete so bile minute in še dobro, da smo pravi čas ukrepali. Kljub temu da smo uspeli pospraviti avtomobile v garaže, se nam niti sanjalo ni, da bo nas toča dobesedno zalila. Ne vem ali je temu botroval nekoliko zamašen odtok, ampak v zaradi močnega naliva skupaj s točo, se je v manj kot 5-ih minutah napolnil jašek pred garažo in tako je voda vztrajno vdirala v kletne prostore. Črpanje vode in čiščenje nam je vzelo preostanek dneva. Še dobro, da smo bili doma. Kot da enkrat ni bilo dovolj, so nove nevšečnosti prinesli avgustovski nalivi. Zbudila sem se v brezskrbno jutro, a samo dokler nisem pogledala skozi okno in videla še kako se je nekoč presušen potok spremenil v manjšo deročo rečico, ki neizprosno narašča. Panika, kaj pa druga. Gasilski dom je čez cesto, a je v drugi državim, zato je bilo nesmiselno pričakovati, da se bodo odzvali na klic na pomoč. Potok je vidno naraščal iz minute v minuto, mi pa smo lahko samo nemočno opazovali in reševali kletne prostore, ki jih je že zalivala voda. Končno so se odzvali gasilci in organizirali akcijo s polnjenjem vreč, ki so še zdaj iz preventive na dvorišču. Natanko mesec dni zatem nam tudi septembrska noč ni prizanesla. Medtem ko smo se v neprespani noči osredotočali na potok, je vodostaj v kleti rasel. Tokrat smo druženje z gasilci organizirali že zjutraj ob 4h. Vse pohvale za odzivnost in pripravljenost pomagati. Čedalje bolj se mi zdi, da je delo gasilcev najbolj častno.